Spanje - vir dobrega počutja

Kdor spanja nima za nujno zlo, ampak ga doživlja kot zavestno čutno zadovoljstvo, bo v njem našel osnovo za ravnovesje, zadovoljstvo in zdravje.
Kako se je spanje sprejemalo v preteklosti, kako je bilo sprejeto s strani različnih kultur, in kaj o njem danes pravi stroka.

 

Dojemanje spanja v različnih kulturah

 

Zahodne kulture

V krščansko-zahodni kulturi je bilo spanje večinoma nujno, a le redko zaželeno stanje. To prepričanje je segalo še daleč v 20. stoletje. Spanje so pogosto obravnavali kot simbol brezdelja, in nevedne brezbrižnosti: le spanje, ki si ga pošteno zaslužimo s trdim delom, je dobro in upravičeno. To razumevanje spanja sega tudi v zgodnjekrščanske čase. »Ne ljubite spanja, da ne bi postali revni; naj bodo vaše oči budne in kruha boste imeli dovolj,« opozarja Stara zaveza (Pregovori 20:13).

Leta 1703 je bil francoski pedagog in moralni učitelj Jean-Baptiste de La Salle ogorčen: »Preveč spanja je velika napaka, to je nevzdržna sramota. Navajanje na indolentnost že v zgodnjih letih otežuje celo življenje. Dolg počitek draži duha in telo.«

 

Z industrijsko revolucijo v prvi polovici 19. stoletja in pojavom kapitalističnega načina proizvodnje v tovarnah se je upoštevanje spanja na krščanskem zahodu še bolj pogreznilo. Naravoslovje je celo skušalo na fiziološki in kemijski osnovi razložiti potrebo po spanju na podlagi pomanjkanja kisika, praznine možganske skorje in otekanja živčnih celic. Pisca Cervantes in Shakespeare nista slutila biokemijskih povezav med spanjem, zdravjem in duševnim ravnovesjem, toda s pisateljsko občutljivostjo in intuicijo sta prepoznala, kako pomemben je spanec za splošno fizično počutje in duševno zbranost v budnem stanju.

 

Vzhodne kulture

Kitajski filozof Chuang Tzu je približno 300 let pred našim štetjem o spanju zapisal: »Vse je eno. V spanju je duša nemotena in del te enotnosti. V budnem stanju pa je motena in vidi različne svetovne resničnosti.« Filozof je že zgodaj prepoznal pomen spanja in menil, da je to pomembna osnova za duševno in fizično zdravje ljudi.

 

Različne azijske filozofije in religije so na spanje gledale kot na resnično stanje človeškega bitja, v katerem posameznik postane eno s kozmosom in se z njim zlije kot kapljica v morju.

 

Tolmači sanj starih Egipčanov so videli priložnost, da se v spanju približajo višjim silam: verjeli so namreč, da se z bogovi lahko komunicira ravno prek sanj.

 

V starodavni indijski filozofiji je bilo zapisano, da je globok spanec popolna tišina, v kateri tudi človeški um popolnoma počiva.

 

V budizmu ima spanje ključno vlogo, saj je del temeljnega mita te religije: prinčev sin Siddhartha zaspi v globok spanec, ki mu da razsvetljenje, zaradi katerega postane Buda. Zato je Buda upodobljen ne le, ko meditira, ampak pogosto tudi, ko spi.

 

Spanje spominja na prvobitno stanje telesa, na prejšnji obstoj. V maternici, v kozmosu, v prejšnjem življenju. Stanje spanja je faza samopozabe, središče, v katerem človek zapusti samega sebe. Spanje je tudi čas, ki ga je narava namenila za regeneracijo, redno obnovo duševnega in fizičnega zdravja. Spanje združuje tisto, kar je v budnem stanju ločeno: enotnost človeka s samim seboj, z zemeljsko naravo in s kozmosom. Glede na vse našteto, je spanje naravni vir življenja v harmoniji s samim seboj in z naravo - v pravem pomenu besede: Harmonia = združevanje. Zato je očitno, da se ta enotnost med človekom, naravo in kozmosom najbolje vzpostavi med spanjem s pomočjo materialov, ki prihajajo iz narave – le ti so originalni, pristni in neokrnjeni.

 

V vsaki fazi spanja, v kateri človek potrebuje posebno zaščito, naravni materiali to zaščitno funkcijo najbolje izpolnjujejo, ker so najbližje človeški naravi, so brez kemikalij, alergenov in dražilnih snovi ter so nežni do telesa in duše.

 

Užitek za dušo in čutila

Za dobro spanje sta poleg zunanjega okolja - naravni materiali v postelji in v celotni spalnici, pomembni še dve pomembni stvari:

Prvič, udobje spanja prilagojeno osebnim potrebam posameznika, tj. primerna kombinacija vzmetnice, letvenega dna, blazine, odeje, vzglavnika itd., upoštevajoč konstitucijo telesa, višino, telesno težo, starost, potrebo po toploti, prednostni spalni položaj, stanje mišično-skeletnega sistema in občutljivost hrbtenice.

 

In drugič, notranja pripravljenost, da s svojim življenjskim slogom prispevate k dobremu spancu. Ko se vsi elementi združijo, spanje postane duševno in čutno doživetje užitka, vir zdravja ter splošnega počutja in ravnotežja.

 

Občutek, da ste čez dan duševno budni in se po dobrem spancu fizično sprostite, je verjetno eden najlepših, kar jih človek lahko doživi.

 

Nasveti za boljši spanec

 

• Spalni čaji iz baldrijana, hmelja in melise so učinkoviti proti motnjam spanja in nemiru, ki jih povzroči živčna vznemirjenost.
• Sladke poslastice: toplo mleko z medom in banane vsebujejo veliko tryptophana, snovi, ki spodbuja spanje.
• Dišeča olja s spodbujevalnim učinkom za spanje: baldrijan, bergamotka, geranija, hmelj, sivka, melisa, mimoza, mirta, pomaranča, vrtnic,a kamilice, cedrovina - nanesite nekaj kapljic na blazino ali na dišeč kamen v spalnici.
• Dišeče blazine, napolnjene z zelišči ali cemprinovimi ostružki, umirjajo in spodbujajo spanje. Telesna toplota raztopi eterična olja in njihov učinek prehaja na nas skozi dihala.
• 20-minutna kopel z dodatki za kopel iz sivke kamilice, melise, baldrijana, cvetov sena ali cvetov lipe vas prijetno utrudi, in prej boste zaspali. Najbolje je, da gremo spat takoj po kopeli.
• K dobremu spancu veliko pripomorejo tudi naravni materiali, ki se najbolj približajo človeški naravi, nagovarjajo čute, so nežni do telesa in varujejo okolje.

 

Poskrbite za kvaliteten spanec, da boste karseda spočiti zakorakali v nove dni.

 

 

 

2022@, povzeto po Grüne Erde